Izhodišča za pisanje tretjega eseja

Študijska izbica: (iz)brano in (iz)pisano

Rok Govednik, tretji predavatelj Škratove filmske male šole, je za vas pripravil izhodišča za pisanje že tretjega eseja. Seveda je časa za pisanje dovolj, rok oddaje esejev je namreč šele jeseni, zato le pogumno. Kot že rečeno, se vam izhodišč ni potrebno držati, dana so vam zgolj v pomoč. Pri razvijanju lastne kritične in kritiške misli pa si med drugim lahko pomagate še s posnetkom Rokovega predavanja ter literaturo, ki jo je za vas prav tako pripravil Rok.

Izhodišča za pisanje tretjega eseja so tako naslednja:

1) David Lynch kot slikar filmov: fotogramika filma Eraserhead
2) Fascinacija nad zvokom in vstopom v prostor ali nivo kastracije slikarstva
3) David Lynch kot detektiv misli ali perverzni mistifikant - na primeru filma Modri žamet
4) David Lynch: modernistični ali postmodernistični avtor?

Predlagana literatura:

PELKO, Stojan, Podoba misli, Študentska založba, 2006, str. 124 – 134 in 153 – 165.

DELUZE, Gilles, Podoba-gibanje, Studia Humanitatis, 1991.

BARTHES, Roland, Camera lucida – Zapiski o fotografiji, 1992.

BAZIN, Andre, Ontologija fotografske podobe v: KINO! 2-3, 2007, 290 – 295.

JAMESON, Frederic, Postmodernizem, Analecta, 2001, str. 7 – 68.

DOLMARK, Jože, Izum fotografije in boj fotografske podobe za njeno uveljavitev: nekaj estetskih dilem v: KINO! št. 2-3, 2007, str. 286 – 289.

Eseje pošljete na ninacvar(at)gmail.com

Vljudno torej vabljeni k pisanju. Vsi prispeli eseji bodo objavljeni na pričujoči spletni strani.

Fotografije s predavanja Roka Govednika

Rok Govednik

Rok Govednik

16.6.2009, 18h, YHD, Rok Govednik

Misel in virtu(re)alno: David Lynch


Ko si zaverovan v podobo, ki bo lahko pokazala misel, kričečo v tvoji glavi, veš, da jo lahko najdeš pri Davidu Lynchu. Človek potrebuje medij, da se izrazi, zato ta izraz potuje preko filozofije, literature, slikarstva in še dalje. Kaj je pri Lynchu tisto, kar fascinira?

Na podlagi večne filmske zagate o mogočem/nemogočem preseganju realnosti v filmu, se bomo v pričujočem predavanju vprašali, kako se s filmom odpre horizont misli, se jim da meso. Kako se preseže obzorje realnosti vid(e)nega? Preko taksonomije Gillesa Deleuza bomo poskušali pojasniti tok Lynchevega čopiča - na primeru filmov Izgubljena cesta, Modri žamet, Eraserhead ter Mulholland Drive - ki v mediju sedme umetnosti 'slika' presežke Realnega. Iskali bomo upodobljeno misel, poskušali v filmski podobi videti in slišati tisto, kar je stran od podobe same.

Namen predavanja bo podati razmislek na logičnost nelogičnega v opusu Lynchevih filmov, in sicer preko prepričanja, da film lahko ponuja več kot dejansko je.

Cilj predavanja je slušatelje opremiti s koncepti kot so Realno, fantazma, realnost in virtualno, s pomočjo katerih bomo znali misliti tako filme Davida Lyncha kot tudi ostale filmske tekste.


KLIK ZA POSLUŠANJE PREDAVANJA




Literatura:

PELKO, Stojan, Podoba misli, Študentska založba, 2006, str. 124 – 134 in 153 – 165.

DELUZE, Gilles, Podoba-gibanje, Studia Humanitatis, 1991.

BARTHES, Roland, Camera lucida – Zapiski o fotografiji, 1992.

BAZIN, Andre, Ontologija fotografske podobe v: KINO! št. 2-3, 2007, 290 – 295.

JAMESON, Frederic, Postmodernizem, Analecta, 2001, str. 7 – 68.

DOLMARK, Jože, Izum fotografije in boj fotografske podobe za njeno uveljavitev: nekaj estetskih dilem v: KINO! št. 2-3, 2007, str. 286 – 289.


Rok Govednik je absolvent kulturologije in cinefil. Že od nekdaj svet vidi tudi skozi fotografski objektiv, njegovo delo pa je ovrednoteno že z nekaj nagrajenimi fotografijami. Fasciniran je nad (nad)močjo neverbalne komunikacije v odnosu do izražanja realnosti - tudi v filmu, čemur bo posvetil diplomo. Rok je avtor nekaj člankov o filmu in član programske ekipe mednarodnega festivala animiranega filma
Animateka v Ljubljani.