Škratova filmska mala šola

Novo domovanje

2010-05-24T01:47:00.000-07:00

Letošnje domovanje Škratove filmske male šole je TUKAJ!

Avtoreferencialnost in Aphex Twin

2009-12-03T16:49:00.000-08:00

Ko v glasbi iščemo najočitnejše primere uporabe avtoreferencialnosti, ne moremo mimo hiphopa. V osrednji vlogi so tu kakopak MC-ji, katerih besedila pogosto slonijo le na opisovanju sebe, svojega sloga, statusa, življenja. Skozi vzorčenje prepoznavnih zvočnih sekvenc se avtoreferencialnost odpira tudi skozi prizmo instrumentalnih podlag, iz enačbe pa ni izvzet niti poslušalec, tako ali drugače obravnavan oziroma nagovorjen v besedilih. Toda če v rep glasbi izročilo veleva neko razmeroma predvidljivo obravnavo tovrstnih elementov, se sorodnih idej v mnogo bolj subtilnih, premišljenih formah, lotevajo kreativci v polju abstraktnejših elektronskih muzik, med katerimi nedvomno prednjači nekoliko nerodno poimenovani IDM ali Intelligent Dance Music. Ta izraz je vsled introvertiranih, do kamere sramežljivih ustvarjalcev in za obsežno kritično obravnavo ter interpretacijo nehvaležnih materialov, nekako zbežal mimo mainstreamovskega dogajanja, dasiravno je zvočnost, ki jo je gojila peščica glasbenikov, zbranih okoli založbe Warp, močno narekovala smernice popularni glasbi v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih.

Če bi iskali glasbenika z največjim vplivom na to majhno, a zelo vplivno sceno, bi se najprej bržkone ustavili pri Richardu D. Jamesu alias Aphex Twinu, ki je pravzaprav postal nekakšen sinonim za IDM, pa čeprav se je sam vselej distanciral od tega termina. Kakorkoli že, s strani obsesivnih privržencev je bil potisnjen v vlogo nekakšnega rešitelja sodobne elektronske glasbe, kar je bržkone vplivalo na njegovo pogosto skrivanje za ironijo in cinizmom, s čimer pa je pravzaprav le varoval svojo glasbo. Svoj zvezdniški status je James spretno izoblikoval skozi premišljeno samopromocijo, pogosto opirajočo se na številne mite, pa tudi čisto oprijemljive dosežke. Med slednjimi kakopak izstopa glasba, za katero pravi: »Všeč mi je ideja umika iz realnosti. Glasba izraža, predstavlja stvari, ki jih jezik in slika ne moreta, najbolj všeč pa mi je tip glasbe, ki ustvari razpoloženja s katerimi se lahko identificiram a jih ne znam pojasniti«. Še en producent, ki je zaznamoval IDM dogajanje, Mike Paradinas, je za Jamesovo glasbo nekoč dejal, da je v njej zaznavna močna pastoralna nagnjenost, kar sovpade z njegovim odraščanjem v ruralnem Cornwallu. In te svoje korenine James, ki sicer že dobrih petnajst let živi v Londonu, redno obeležuje v svoji glasbi, videospotih in »artworku«.

Tisti, ki so ga imeli priložnost spoznati, pravijo, da je hkrati najbolj resna in neresna oseba. Ta njegova, že kar pregovorna protislovnost, se odpira tako skozi prizmo glasbe, kot tudi skozi njegovo javno podobo, ki jo sicer spretno kreira prek redkih intervjujev, grotesknih upodobitev (avto)portretov na naslovnicah plošč, prek promocijskega materiala ter prek raznih drugih domislic. Na eni strani je ves čas prisotna njegova sumničavost in prezir do pasti, ki jih nastavlja zvezdništvo, na drugi strani pa je s kreiranjem svoje medijske podobe sam pomagal izoblikovati svoj kultni status. Ko se je singel 'Come to daddy' sredi devetdesetih »nevarno« vzpenjal na lestvici najbolj popularnih skladb v Veliki Britaniji, ga je za nekaj tednov vzel iz prodaje le zato, da bi ohranil neko anonimnost. Menda se je počutil grozno ob misli, da bi se ljudem ob omembi njegovega imena v očeh pojavljal njegov obraz. A kako si potem razložiti njegovo večno recikliranje svojega popačenega obraza, naj si bo to na naslovnicah, plesalcih oblečenih v medvedje kostume, plesalkah z njegovimi maskami, igralcih v teh istih maskah v videospotih (Donkey Rhubarb, Come to daddy, Windowlicker)? Kot subverzijo? Ironijo? Najbrž predvsem kot izvrsten občutek za samopromocijo in postavljanje meje med fiktivnim in realnim.

Če avtoreferencialnost v najosnovnejšem pojmovanju ureja razmerja med ustvarjalcem, njegovim delom in občinstvom, je v primeru Aphex Twina to razmerje precej uravnoteženo. Ob fiktivnem grafičnem pojavljanju v »artworku«, videospotih in številnih avtobiografskih namigih, avtoreference redno vpenja tudi v svojo glasbo. Pa naj si bo to v obliki naslovov skladb, ki so bodisi anagrami njegovega psevdonima, imena njegovih družinskih članov, reference na Cornwall ali pa v uporabi posnetka rojstnodnevnega voščila njegovih staršev, ki ga zabeleži telefonski odzivnik. Tu so seveda še neštete različice oziroma vedno vnovično recikliranje skladb, prepoznavnih sekvenc, motivov, ter nenazadnje reference na njegovo antološko zbirko sintetizatorjev, ki buri tehniki naklonjene duhove sledilcev nekonvencionalnih plesnih muzik.

O tem, da nagovarja predvsem specifično, »geekovsko« publiko ni nobenega dvoma. Kdo drug bi denimo poslušal skladbo skozi spektrogram le zato, da v grafičnem zapisu zagleda Jamesov avtoportret (Mathematical Equation)? Z vsemi temi bolj in manj bizarnimi domislicami je močno zaznamoval, (so)oblikoval sceno, v svoji podstati sicer razmeroma zaprto, po svojem vplivu na sodobno popularno glasbeno produkcijo pa nedvomno izjemno učinkovito. Kultnega statusa pa Aphex Twinu niso skovali le feni, temveč mu hvalospeve pišejo tudi njegovi glasbeni kolegi in mnogi med njimi, predvsem iz elektronskih vrst, mu sledijo tudi v njegovih idejah uporabe avtoreferencialnosti.

Goran Kompoš

Medijski odzivi

2009-11-03T14:03:00.000-08:00

1. Radio Študent, Kulturne novice, Andrej Tomažin, 26.5.2009

besedili in arhiv posnetka: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=19344

2. Radio Študent, Temna zvezda, oddaja o filmu, Saška Goropevšek, 8.6.2009

besedilo in arhiv posnetkov: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=19505

3. Radio Marš, Oddaja Filmsko vrtoglavo (Društvo za razvoj filmske kulture), 3,6.2009:

http://www.filmsko.net/prispevki_oddaja.htm

4. Škratova filmska mala šola, HandyWorld-SI.com - Slovenski Handy World

http://www.handyworld-si.com/slo/index.php?page=4

5. Spletni projekt ameriških študentov s fakultete Goucher v Baltimoru, Maryland: Metelkova-goucher.edu

http://metelkova.goucher.edu/interviews2.html

Damjanova soba – družba kot usoda

2009-11-01T08:42:00.000-08:00

Dvajsetletni Damjan se po odsluženi zaporni kazni v celjskem zavodu za mladoletne prestopnike vrne v svoje domače okolje. V filmu spremljamo zadnjih nekaj mesecev pred izpustitvijo iz zavoda, kamor so ga zaradi umora zaprli pri šestnajstih. Druga polovica filma prikazuje Damjanovo življenje po vrnitvi domov, ki se zdi neizbrisno zaznamovano s preteklostjo. Sinopsis bi se dalo zapisati tudi drugače, saj gre v prvi vrsti tudi za lokalno zgodbo, poznano predvsem iz vesti črne kronike, katero senzacionalno naravo film v celoti presega in njene odmevnosti ne eksploatira. Damjanova soba (La chambre de Damien, 2008) je drugi celovečerni dokumentarec v Celju rojene Jasne Krajinović, ki dela in ustvarja v Bruslju. Po študiju angleščine in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti je študirala režijo na AGRFT ter študij režije nadaljevala v Belgiji. Posnela je še filma o bosanskih begunkah z naslovom Saya & Mira (Saya et Mira, reves perdu?, 2002) ter film Sestri (Deux soeurs, 2006) o sestrah s Kosova, ki se soočata s posledicami vojne in bombardiranja. Pri svojih filmih redno sodeluje s producentskim in režiserskim dvojcem Dardenne. Brata Jean-Pierre in Luc Dardenne sta kot znanilca sodobnega belgijskega filma, znana predvsem po socialno angažiranih dokumentarnih in igranih filmih, tokrat sta pri Damjanovi sobi sodelovala kot producenta.

Najbolj osnovna definicija dokumentarnega filma se vselej opira na njegovo nasprotje – igrani oz. fikcijski film. Mesto dokumentarnega filma v filmski zgodovini, po definiciji Andreja Špraha, v delu Dokumentarni film in oblast (1998), zaznamuje sposobnost, da »čeprav je še vedno izhajal iz podobe, se je odvrnil od iluzornosti igranega in se usmeril v zgodovinsko realnost ter se pričel soočati s problematiko njene dejanskosti« (Šprah 1998, 141). Podana okleščena definicija je brez pretenzij, da bi zajela vso kompleksno klasifikacijo dokumentarnega filma v delitvi fikcije in resničnosti, saj lahko s pomočjo Baudryjevega koncepta predhodne identifikacije s kamero dvomimo celo v »dozdevno objektivnost kamere«. V tem diskurzu nekakšne trezne presoje uživa dokumentarni film moralno superiornost nasproti igranemu filmu. Film Damjanova soba zaznamuje prehod iz institucije represije in nadzora na svobodo, kjer se skozi glavnega protagonista izrisuje resnična stiska posameznika na navidezni svobodi. Dejanskost usode zaznamovanega pripornika je dokumentirana s tenkočutno obliko bližine, ki je tudi glavnega protagonista prelevila iz filmskega objekta v subjekt. Rezultate dela na filmski delavnici s priprtimi mladoletniki v celjskem zavodu je režiserka kot vodja projekta spretno vpletla v dokumentarni film. Damjanovi kratki posnetki z 8-milimetrsko kamero so dobili svoje mesto v portretu, kar daje zgodbi pridih intimnejšega ustvarjanja pri nastanku filma. Narativni in vizualni presežek sta s statično kamero posneta prizora dveh monologov: Damjanova neposredna in grozljiva izpoved o umoru klošarja ter življenjska pridiga njegove mame. Iskrenost obeh izpovedi prisotnost kamere očitno ni skazila, kar kaže na veliko mero zaupanja protagonistov v ustvarjalko dokumentarca.

Rutinski vsakdanjik v celjskem zavodu popestrijo Damjanova sanjarjenja o življenju zunaj rešetk ter travmatične izpovedi, ki so ga kot mladega človeka zaznamovali za celo življenje. Tako Damjan kot njegov cimer se v svojih sanjarjenjih ne razlikujeta od svojih vrstnikov z druge strani zidu. Kljub temu je življenje sina heroinskega odvisnika, kot ugotavlja tudi Damjan, ko pogovor steče v nekdanji očetovi sobi, z zgledi zapečateno že od samega začetka. Navideznemu začaranemu krogu življenja zunaj in znotraj institucij ni videti konca. Po vrnitvi iz zavoda v stanovanje svojih starih staršev postane Damjanova soba nekdanja očetova soba. Nov začetek v življenju zaznamujejo tudi novi izzivi. Vključitev v družbo, iskanje dela in šolanje. Po tako dolgem spremljanju in skrbno posnetem Damjanovem portretu se izkaže, da si je novo življenje lažje zamisliti kot uresničiti. Zaznamovano življenje zunaj zavoda je težje kot prostost na navidezni svobodi. Film brez nepotrebne sentimentalnosti pokaže na čisto življenjske težave pri ponovnem vključevanju v družbo, hkrati pa odstre pogled na nekaj podob iz slovenske techno subkulture. Odlika filma je neobremenjeno tematiziranje življenja znotraj in zunaj institucionalne oskrbe, a je v svojem resigniranem koncu daleč od prikaza dejanskosti sistemskega nasilja, katerega nad posameznikom izvaja institucija, ki naj bi po definiciji opremljala zapornike za ponovno vključitev v družbo. Film Damjanova soba je odgovor, kako se prav pogosto zgodi ravno nasprotno. Sleherni dokumentarec je torej konstrukcija dejanskosti v danem problemskem okviru. Prikaz primera mladostniške kriminalitete ostane brez odgovora, ko bi bilo k odgovornosti potrebno vključiti širšo družbo – v filmu vidimo in slišimo le mamo in stare starše, ne pa tudi sodnikov, delodajalcev, vzgojiteljev ali učiteljev. V tem pogledu je Damjanova zgodba prikazana kot družbena usoda in ne iskanje vzroka ali posledice. V filmu ni iskanja odgovorov na vprašanja, dobimo zgolj odgovore, ki pa so dovolj jasni, da se začno postavljati prava vprašanja.

Dare Pejić

Izhodišča za pisanje vaših besedil

2009-10-27T01:59:00.000-07:00

Študijska izbica: (iz)brano in (iz)pisano

Ob zaključku letošnje Škratove filmske male šole vas vljudno vabimo k oddaji vaših pisnih prispevkov. Vaša besedila so lahko svojevrstna nadgradnja izpeljanih predavanj, ob enem pa tudi vaja v pisanju, saj je letošnja Škratova filmska mala šola namenjena tudi brusenju besede, besed. Pisni izdelki naj bodo dolgi do 10000 znakov s presledki (Times New Roman, 1, 5 razmik med vrsticami), vsa prispela besedila bodo po predhodni korespondenci objavljena na pričujoči spletni strani. Prispevki se lahko neposredno ali zgolj posredno navezujejo na obravnavane snovi letošnje Škratove filmske male šole. V pomoč pri pisanju so vam lahko predložena izhodišča, ki so jih za vas pripravile predavateljice oziroma predavatelji ter posnetki predavanj.

Izhodišča zadnjega predavanja za vaše pisanje so tako naslednja:

1. Strast do realnega in minimalna razlika na filmu

2. Film kot emancipatorna vizualna forma 21. stoletja?

3. Novi konceptualni pristopi razumevanja filma - evidenca filma Jeana-Luca Nancyja; razvijaj na poljubno izbranem/izbranih filmskih primerih

Predlagana literatura:

Badiou, Alain. 2005. 20. stoletje. Ljubljana: Analecta.

Beller, Jonathan. 2006. The cinematic mode of production. Attention Economy and the Society of Spectacle. Lebanon: University Press of England.

Baumbach, Nico. 2006. Nekaj misli o uporabi Badioujeve filozofije v sodobni filmski teoriji. Ekran 43 (6−7): 49–51.

Daniel, Marko. 2002. The man with the movie camera. Speed of vision, speed of truth? Dostopno prek: http://www.25hrs.org/i_home.htm (26. junij 2009).

Halward Peter in Bosteels Bruno. 2006. Onstran formalizacije. Intervju z Alainom Badioujem. Problemi XLIV (7–8/2006): 111–144.

Komelj, Miklavž. 2007. Metoda Entuziazma. Kino! (I): 244–279.

Nancy, Jean-Luc. 2009. Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta.

Philologos. 2007. Alain Badiou, 20.stoletje. Kaj je stoletje? Dr. Jelica Šumič-Riha in Dr. Stojan Pelko. Dostopno prek: http://www.kud-logos.si/philologos2006_8.asp (12. februar 2009).

Radojević, Lidija. 2007. »Der Brecht hat immer recht«. Dialogi 43 (11–12): 20–23.

Šprah, Andrej. 2009. Jean-Luc Nancy/Abbas Kiarostami: soočenje v prehajanju. V Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Ljubljana: Društvo za oživljanje filmske kulture! in Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta.

Šumič-Riha, Jelica. 2004. Filozofija in njen čas. V Ali je mogoče misliti politko? Manifest za filozofijo. 131–152. Ljubljana: Založba ZRC.

Vertov, Dziga. 1929. Chelovek s kino-apparatom. Kiev: VUFKU

Rok za oddajo vaših besedil je 20.11.2009.

Fotografije s predavanja Nine Cvar

2009-10-21T02:49:00.001-07:00

Nina Cvar

2009-10-18T03:21:00.000-07:00

20.10.2009, YHD, 18h, Nina Cvar

Podoba misli Badiou-Vertov: analiza Vertovovega filma Mož s kamero skozi Badioujevo 20. stoletje in Nancyjevo evidenco filma

Škratova filmska mala šola je namenjena vsem, ki bi radi razširili znanje, predvsem pa izostrili svoj pogled na gibljive slike. Udeleženci boste lahko preko multimedijskih predavanj in delavnice pisanja o filmu poglabljali izkušnje in znanja, predvsem pa razvijali sebi lastne prakse ravnanja s filmom. Predavanja in delavnice bodo izvajali mladi že uveljavljeni predavatelji, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma in so se v njem s svojim delovanjem že izkazali.

V torek, 20.10.2009, na letošnjem zadnjem predavanju Škratove filmske male šole, se boste lahko družili z Nino Cvar, ki vam bo izrisala podobo misli Badiou-Vertov. Njen izris bo temeljil na vzporednem branju Badioujevega 20. Stoletja, Vertovovega Moža s kamero in Nancyjevi evidenci filma. Cilj predavanja je iskanje novih, drugačnih načinov branja filmskih tekstov, saj bo predavateljica, skupaj z udeleženci, iskala še druge podobe misli, povezane z osrednjo tematiko predavanja.

Literatura:

Badiou, Alain. 2005. 20. stoletje. Ljubljana: Analecta.

Beller, Jonathan. 2006. The cinematic mode of production. Attention Economy and the Society of Spectacle. Lebanon: University Press of England.

Baumbach, Nico. 2006. Nekaj misli o uporabi Badioujeve filozofije v sodobni filmski teoriji. Ekran 43 (6−7): 49–51.

Daniel, Marko. 2002. The man with the movie camera. Speed of vision, speed of truth? Dostopno prek: http://www.25hrs.org/i_home.htm (26. junij 2009).

Halward Peter in Bosteels Bruno. 2006. Onstran formalizacije. Intervju z Alainom Badioujem. Problemi XLIV (7–8/2006): 111–144.

Komelj, Miklavž. 2007. Metoda Entuziazma. Kino! (I): 244–279.

Nancy, Jean-Luc. 2009. Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta.

Philologos. 2007. Alain Badiou, 20.stoletje. Kaj je stoletje? Dr. Jelica Šumič-Riha in Dr. Stojan Pelko. Dostopno prek: http://www.kud-logos.si/philologos2006_8.asp (12. februar 2009).

Radojević, Lidija. 2007. »Der Brecht hat immer recht«. Dialogi 43 (11–12): 20–23.

Šprah, Andrej. 2009. Jean-Luc Nancy/Abbas Kiarostami: soočenje v prehajanju. V Evidenca filma: Abbas Kiarostami. Ljubljana: Društvo za oživljanje filmske kulture! in Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta.

Šumič-Riha, Jelica. 2004. Filozofija in njen čas. V Ali je mogoče misliti politko? Manifest za filozofijo. 131–152. Ljubljana: Založba ZRC.

Vertov, Dziga. 1929. Chelovek s kino-apparatom. Kiev: VUFKU.

Fotografije s predavanja Urške Jež

2009-10-17T13:27:00.000-07:00

Urška Jež

2009-09-27T16:25:00.000-07:00

6. 10. 2009, 18h, YHD, Urška Jež

Izzivi in pasti kulturnih projektov na filmskem področju: primer Škratova filmska mala šola

Vsebinske iztočnice:

Predavanje bo pretežno praktično naravnano. Uvodoma bo Urška Jež, sicer izvršna producentka festivala Animateka, ponudila pregled specifike financiranja na področju filma (avdiovizualni sklad pri Ministrstvu za kulturo, Filmski sklad, MOL, evropski razpisi - za akcije, izobraževanje in distribucijo) in pravni vidik pri distribuciji (teorija/praksa). V nadaljevanju se bo predavateljica lotila tudi težav, ki jih srečuje pri pridobivanju sredstev iz privatnega sektorja.

Tekom predavanja bo Urška Jež s slušatelji oblikovala praktični in idejni koncept projekta (primer Škratova filmska mala šola), pri čemer bo z udeleženci tematizirala vse, na kar je potrebno biti pozoren v različnih izvedbenih fazah projekta. V navezavi na slednje bo prav tako posebno pozornost namenila vsemu tistemu, česar ne smemo spregledati, ko se lotimo izvedbe tovrstnega projekta:

1. kje lahko dobimo sredstva,
2. kje se navadno pojavijo ovire,
3. katere so tiste stvari, ki jih je potrebno urediti vnaprej, saj jih v času neposredno pred izvedbo ni več mogoče korigirati ipd.

Cilji pričujočega predavanja so sledeči:

a) zarisati kulturnopolitični zemljevid filmskega polja znotraj slovenske kulturne produkcije,

b) ponuditi oris pravnih okvirov,

c) opozoriti na nekatere specifike, ki se pojavljajo pri projektih povezanih s filmom.

Predavanje bo slonelo na praktičnih primerih, pri čemer je potrebno izpostaviti zlasti Animateko kot festivalski primer. Rdeča nit predavanja pa bo torej priprava platforme za novi cikel predavanj Škratove filmske male šole.

Za še bolj učinkovito participacijo na predavanju pa je Urška Jež za vas pripravila tudi nekaj spletnih naslovov z nekaterimi ključnimi razpisi:

Ministrstvo za kulturo RS
http://www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_in_javna_narocila/

Ministrstvo za šolstvo
http://www.mss.gov.si/si/strukturni_skladi/
http://www.mss.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/

Javna agencija za knjigo RS (JAKRS)
http://www.jakrs.si/razpisi_in_pozivi/

Filmski sklad RS
http://www.film-sklad.si/index.php?module=strani&stranid=26

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD)
http://www.jskd.si/financiranje/uvod_financiranje.htm

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU)
http://www.sou-lj.si/novo/index.php?option=com_content&task=category&sectionid=16&id=39&Itemid=180

MOL
http://www.ljubljana.si/si/mol/razpisi-razgrnitve-objave/

Urad RS za mladino
http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/javni_poziv_za_sofinanciranje_organizacij_na_podrocju_mladinskega_dela_v_letu_2009/

Education, Audivisual & Culture Executive Agenciy (EACEA)
http://eacea.ec.europa.eu/index.html

Znotraj tega trije programi:

o Youth in Action - The EU's support programme for young people from 13 to 30.
http://eacea.ec.europa.eu/youth/index_en.php

o Culture - The EU's support programme for cultural cooperation within Europe
http://eacea.ec.europa.eu/culture/index_en.php

o MEDIA – The EU's support programme for the European audiovisual industry.
http://eacea.ec.europa.eu/media/index_en.php

Urška Jež, študentka menedžmenta neprofitnih organizaciji, se v praksi posveča kulturnemu menedžmentu oziroma produkciji kulturnih dogodkov, med katerimi prevladujejo tisti s polja filma. Pri tem se na praktični ravni srečuje tudi z manj bleščečimi platmi kulturne produkcije, kjer rada izpostavi zlasti prekomerno birokratizacijo, ki izhaja iz sistema financiranja v Sloveniji. Kulturni menedžment jo med drugim zanima tudi s teoretskega vidika, saj trenutno piše magistrsko nalogo na temo pridobivanja sponzorskih sredstev.

V spomin

2009-09-03T14:14:00.000-07:00

Poletne počitnice - v znamenju filmskih besed!

2009-07-10T08:27:00.000-07:00

Škratovo filmsko malo šolo smo 30.6. 2009 zaključili s četrtim predavanjem. Zaključek poletnega cikla šole je minil v prijetnem, znanja željnem vzdušju, pri čemer lahko kanček hvalisavo, predvsem pa avtoreferencialno omenimo, da smo lahko s povprečnim 13, 5 obiskovalcem na predavanje izjemno zadovoljni. Četudi nam kvantitativna logika v polju filma nikoli ni bila pretirano blizu, bomo snovalci Škratove filmske male šole dani podatek izkoristili za to, da se zahvalimo vsem udeleženkam in udeležencem šole. Seveda pa gre zahvala tudi predavateljicama in predavateljema ter seveda vsem tistim, ki ste šolo na tak ali drugačen način omogočili!

Med poletjem bomo sicer na počitnicah, kar pa še ne pomeni, da je tudi povabilo k pisanju vaših tekstov na počitniškem oddihu! Škratova filmska mala šola je namreč tudi šola pisanja o filmu, v okviru katere se skupaj učimo piljenja filmskih besed. Film je nedvomno osrednja forma množične umetnosti, zato je pisna artikulacija njegovih podob še toliko pomembnejša - navsezadnje živimo v kulturi pisane besede – pa tudi v kulturi lažnivega POP malikovalstva in cenenih komunikacijskih kodov. Prav tovrstno učenje pisanja o filmu pa nam bržkone pomaga, da se skupaj učimo bolj izbrušene refleksije, s tem pa tudi dekonstrukcije vse preveč mamljivega in splošno razširjenega spektakelskega izrekanja. Vsak prispel tekst bo namreč objavljen na pričujoči spletni strani, pri čemer bržčas ni odveč dodati, da z vsakim objavljenim tekstom posegamo tudi v javnost - naučimo se torej kvalitetnega poseganja v javni prostor – s Škratovo filmsko malo šolo.

Vse informacije v zvezi z jesenskim ciklom Filmske šole vam bodo pravočasno poslane na vaše email naslove oziroma bodo objavljene na spletni strani Škratove filmske male šole.

Kot že nekajkrat rečeno, bo jesenski cikel minil v znamenju Alaina Badiouja in Dzige Vertova ter sodobnih pristopov na področju kulturnega menedžmenta v filmskih dejavnostih.

Vljudno še naprej vabljeni k sodelovanju - tako z udeležbo na predavanjih kot s pisanjem tekstov!

V slogu Marlona Branda, sajonara do jeseni!

Izhodišča za pisanje četrtega eseja

2009-07-03T02:18:00.000-07:00

Študijska izbica: (iz)brano in (iz)pisano

Barbara Drole, četrta predavateljica Škratove filmske male šole, je za vas pripravila izhodišča za pisanje že četrtega eseja. Časa za pisanje je dovolj, rok oddaje esejev je namreč šele jeseni, zato pogumno, brez oklevanja. Izhodišč se vam torej ni potrebno držati, dana so vam le v pomoč. Pri razvijanju lastne kritične in kritiške misli pa si med drugim lahko pomagate še s posnetkom Barbarinega predavanja ter literaturo, ki jo je za vas prav tako pripravila Barbara.

Izhodišča za pisanje tretjega eseja so tako naslednja:

1) Analiza filma/opusa poljubnega filmskega režiserja na osnovi predstavljenega koncepta singularnosti avtorske geste.
2) Grozljivo vs komično na filmu
3) Dotik kot objet petit a na primeru poljubnega filma/filmskega odlomka
4) Razlogi za uspeh Jacksonovega Thrillerja skozi Foucaultove in Lacanove oči

Predlagana literatura:

LACAN, Jacques: Zrcalni stadij kot oblikovalec funkcije jaza. V Spisi, 37-43. 1994.
LACAN, Jacques: Štirje temeljni koncepti psihoanalize, str. 67-110, 1996
LEVINE, Steven Z. Lacan reframed. A guide for the Arts students, 2008
ŽIŽEK, Slavoj. Pogled s strani, 1988
THOMPSON, John. Strukturalizem in njegovi učinki. V Pam Cook: Knjiga o filmu. 2007

Eseje pošljete na ninacvar(at)gmail.com.

Vljudno torej vabljeni k pisanju. Vsi prispeli eseji bodo objavljeni na pričujoči spletni strani.

Fotografije s predavanja Barbare Drole

2009-07-03T01:59:00.001-07:00

Barbara Drole

2009-06-28T04:33:00.000-07:00

30.6. 2009, 18h, YHD, Barbara Drole

Psihoanaliza in umetnost/psihoanalitični pristopi k umetnosti in filmu

Na podlagi kratkega orisa treh registrov (Imaginarnega, Simbolnega, Realnega) bodo slušatelji seznanjeni z Lacanovim pojmovanjem subjekta, objekta, strukture in njenih pogojev. Nato pa bo skozi primere iz zgodovine slikarstva in filma prikazana njihova uporaba. Skozi različne načine njihovih prisvajanj bomo deloma sledili tudi razvoju teoretičnih pristopov k filmu.

Predavanje bo slušatelje seznanilo tako z osnovnimi koncepti, ki jih je v svojem povratku k Freudu razvil Jacques Lacan, kot tudi z njihovo uporabo pri analizi slikarskih in filmskih podob. Slušatelje se bo vzpodbudilo k razmisleku o aktualnosti razvitih konceptov za umetnost (tj. ali lahko še danes doprinesejo k razumevanju sedme umetnosti) in o zgodovinskem trenutku, ki razvpitost psihoanalitskih pristopov v našem prostoru omogoča/povzroča.

KLIK ZA POSLUŠANJE PREDAVANJA!

Literatura:

Lacan, Jacques: Zrcalni stadij kot oblikovalec funkcije jaza. V Spisi, 37-43. 1994.

Lacan, Jacques: Štirje temeljni koncepti psihoanalize, str. 67-110, 1996

Levine, Steven Z. Lacan reframed. A guide for the Arts students, 2008

Žižek, Slavoj. Pogled s strani, 1988

Thompson, John. Strukturalizem in njegovi učinki. V Pam Cook: Knjiga o filmu. 2007

Barbara Drole prakticira življenje.

Izhodišča za pisanje tretjega eseja

2009-06-16T14:10:00.000-07:00

Študijska izbica: (iz)brano in (iz)pisano

Rok Govednik, tretji predavatelj Škratove filmske male šole, je za vas pripravil izhodišča za pisanje že tretjega eseja. Seveda je časa za pisanje dovolj, rok oddaje esejev je namreč šele jeseni, zato le pogumno. Kot že rečeno, se vam izhodišč ni potrebno držati, dana so vam zgolj v pomoč. Pri razvijanju lastne kritične in kritiške misli pa si med drugim lahko pomagate še s posnetkom Rokovega predavanja ter literaturo, ki jo je za vas prav tako pripravil Rok.

Izhodišča za pisanje tretjega eseja so tako naslednja:

1) David Lynch kot slikar filmov: fotogramika filma Eraserhead
2) Fascinacija nad zvokom in vstopom v prostor ali nivo kastracije slikarstva
3) David Lynch kot detektiv misli ali perverzni mistifikant - na primeru filma Modri žamet
4) David Lynch: modernistični ali postmodernistični avtor?

Predlagana literatura:

PELKO, Stojan, Podoba misli, Študentska založba, 2006, str. 124 – 134 in 153 – 165.

DELUZE, Gilles, Podoba-gibanje, Studia Humanitatis, 1991.

BARTHES, Roland, Camera lucida – Zapiski o fotografiji, 1992.

BAZIN, Andre, Ontologija fotografske podobe v: KINO! 2-3, 2007, 290 – 295.

JAMESON, Frederic, Postmodernizem, Analecta, 2001, str. 7 – 68.

DOLMARK, Jože, Izum fotografije in boj fotografske podobe za njeno uveljavitev: nekaj estetskih dilem v: KINO! št. 2-3, 2007, str. 286 – 289.

Eseje pošljete na ninacvar(at)gmail.com

Vljudno torej vabljeni k pisanju. Vsi prispeli eseji bodo objavljeni na pričujoči spletni strani.

Fotografije s predavanja Roka Govednika

2009-06-16T13:35:00.000-07:00

Rok Govednik

2009-06-13T03:04:00.000-07:00

16.6.2009, 18h, YHD, Rok Govednik

Misel in virtu(re)alno: David Lynch

Ko si zaverovan v podobo, ki bo lahko pokazala misel, kričečo v tvoji glavi, veš, da jo lahko najdeš pri Davidu Lynchu. Človek potrebuje medij, da se izrazi, zato ta izraz potuje preko filozofije, literature, slikarstva in še dalje. Kaj je pri Lynchu tisto, kar fascinira?

Na podlagi večne filmske zagate o mogočem/nemogočem preseganju realnosti v filmu, se bomo v pričujočem predavanju vprašali, kako se s filmom odpre horizont misli, se jim da meso. Kako se preseže obzorje realnosti vid(e)nega? Preko taksonomije Gillesa Deleuza bomo poskušali pojasniti tok Lynchevega čopiča - na primeru filmov Izgubljena cesta, Modri žamet, Eraserhead ter Mulholland Drive - ki v mediju sedme umetnosti 'slika' presežke Realnega. Iskali bomo upodobljeno misel, poskušali v filmski podobi videti in slišati tisto, kar je stran od podobe same.

Namen predavanja bo podati razmislek na logičnost nelogičnega v opusu Lynchevih filmov, in sicer preko prepričanja, da film lahko ponuja več kot dejansko je.

Cilj predavanja je slušatelje opremiti s koncepti kot so Realno, fantazma, realnost in virtualno, s pomočjo katerih bomo znali misliti tako filme Davida Lyncha kot tudi ostale filmske tekste.

KLIK ZA POSLUŠANJE PREDAVANJA

Literatura:

PELKO, Stojan, Podoba misli, Študentska založba, 2006, str. 124 – 134 in 153 – 165.

DELUZE, Gilles, Podoba-gibanje, Studia Humanitatis, 1991.

BARTHES, Roland, Camera lucida – Zapiski o fotografiji, 1992.

BAZIN, Andre, Ontologija fotografske podobe v: KINO! št. 2-3, 2007, 290 – 295.

JAMESON, Frederic, Postmodernizem, Analecta, 2001, str. 7 – 68.

DOLMARK, Jože, Izum fotografije in boj fotografske podobe za njeno uveljavitev: nekaj estetskih dilem v: KINO! št. 2-3, 2007, str. 286 – 289.

Rok Govednik je absolvent kulturologije in cinefil. Že od nekdaj svet vidi tudi skozi fotografski objektiv, njegovo delo pa je ovrednoteno že z nekaj nagrajenimi fotografijami. Fasciniran je nad (nad)močjo neverbalne komunikacije v odnosu do izražanja realnosti - tudi v filmu, čemur bo posvetil diplomo. Rok je avtor nekaj člankov o filmu in član programske ekipe mednarodnega festivala animiranega filma
Animateka v Ljubljani.

Izhodišča za pisanje drugega eseja

2009-06-04T06:02:00.000-07:00

Študijska izbica - (iz)brano in (iz)pisano

Matic Majcen, drugi predavatelj Škratove filmske male šole, je za vas pripravil izhodišča za pisanje drugega eseja. Naj dodamo še to, da se vam izhodišč ni potrebno eksplicitno držati. Namenjena so vam v pomoč, prav tako pa tudi posnetek predavanja in pripravljena literatura. Rok oddaje esejev smo podaljšali oziroma ga premaknili pozno v poletje. Časa za pisanje je torej dovolj, zato le pogumno.

Izhodišča za pisanje drugega eseja pa so naslednja:

1) Uporaba filmskega jezika v žanru poljudnoznanstvenega filma

2) Žanr poljudnoznanstvenega filma kot projekcija človeških (kulturnih, ideoloških) pulzij

3) Uporaba živali kot nečloveškega Drugega v popularnem diskurzu (oglaševanje, glasba, informativni programi)

4) Moč filmske montaže v proizvajanju smisla: analiza filma Popotovanje cesarskega pingvina

Predlagana literatura:

Aumont, Jacques: L'Image: 2e édition. Pariz: Armand Colin, 2005.

Božovič, Miran: Dvoriščno okno: objekt a, petit a, kot objekt apetita. Hitchcock II. Ur. Miran Božovič. Ljubljana: Analecta, 1991. 13-27.

Haraway, Donna: Primate Visions: Gender, Race and Nature in the World of Modern Science. London, New York: Verso, 1992.

Šprah, Andrej: Utrujen od podobe svojega pogleda. Pelko, Stojan: Pogib in počas: Podobe Wima Wendersa. Ljubljana: ISH – Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1997. 99-142.

Wade, Nicholas J.: A Natural History of Vision.Cambridge [MA]: MIT Press, 1998.

Eseje pošljete na email ninacvar(at)gmail.com.

Vljudni torej vabljeni k pisanju in piljenju vaše kritične in kritiške misli. Vsi prispeli eseji bodo objavljeni na pričujoči spletni strani.

Fotografije s predavanja Matica Majcna

2009-06-03T01:54:00.001-07:00

Matic Majcen

2009-05-28T14:42:00.000-07:00

2. 6. 2009, 18h, YHD, Matic Majcen

Gledati skozi oči Drugega: antropocentričnost podobe in primer filma Nomadi neba

Na primeru filma Nomadi neba bomo razkrili dvoličnost populistične filmske prakse, ki je za svoj uspeh pripravljena po faustovsko "žrtvovati svojo dušo". Konkretneje: tisto, kar vidimo tokom filma, je umetno skonstruirana narativna iluzija, za katero se skrivajo povsem isti motivi kot za slehernim potrošniškim izdelkom v kapitalistični realnosti. Film se prav na tak način postavlja kot eksemplaričen primer, ki razkriva sprevržen način delovanja sodobnega sveta.

Prvotni cilj je skozi film vzpostaviti način mišljenja, ki omogoča kritično soočanje z vizualno podajanimi naracijami, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku. Prav preko njih se namreč reproducirajo norme in vrednote, ki vzdržujejo izkoriščevalsko ter emocionalno odrevenelo figuro potrošnika.

KLIK ZA POSLUŠANJE PREDAVANJA

Literatura:

Aumont, Jacques: L'Image: 2e édition. Pariz: Armand Colin, 2005.

Božovič, Miran: Dvoriščno okno: objekt a, petit a, kot objekt apetita. Hitchcock II. Ur. Miran Božovič. Ljubljana: Analecta, 1991. 13-27.

Haraway, Donna: Primate Visions: Gender, Race and Nature in the World of Modern Science. London, New York: Verso, 1992.

Šprah, Andrej: Utrujen od podobe svojega pogleda. Pelko, Stojan: Pogib in počas: Podobe Wima Wendersa. Ljubljana: ISH – Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1997. 99-142.

Wade, Nicholas J.: A Natural History of Vision.Cambridge [MA]: MIT Press, 1998.

Matic Majcen, podiplomski študent sociologije kulture ter sodelavec revije Ekran.

Izhodišča za pisanje prvega eseja

2009-05-28T14:39:00.000-07:00

Študijska izbica - (iz)brano in (iz)pisano

V skladu z namenom razvijanja lastne kritične in kritiške filmske misli, Škratova filmska mala šola med drugim stremi tudi k pridobivanju veščin na področju pisanja o filmu.

Zato objavljamo že prva izhodišča za vaše eseje, ki jih pošljete na email ninacvar(at)gmail.com.

Izhodišča so formulirana po posvetu s Katjo Čičigoj, prvo predavateljico Škratove filmske male šole.

Rok oddaje esejev je 16.6.2009. Vsi prispeli eseji bodo po predhodnem posvetu objavljeni na spletni strani Škratove filmske male šole. Pri pisanju (izhodišča naj vam služijo zgolj kot iztočnice oziroma so vam v pomoč pri artikuliranju vaše misli) si lahko med drugim pomagate tudi z izbrano literaturo, ki jo je za vas izbrala Katja, in seveda z avdio posnetkom predavanja.

Nekaj izhodišč za pisanje:

1) Mullholland Drive Davida Lyncha
- Analiza ontoloških pripovednih ravni po Genettu in določitev
statusa realnosti

2) Modernistični labirint človekove (pod)zavesti ali postmoderna
parodija modernističnega "gona po interpretaciji"? (David Lodge)

3) Bertoluccijev Last tango in Paris- modernistična ironija žanra
melodrame ali postmoderna parodija? (po Jamesonu)

4) Woody Allen (po izbiri; Manhattan)- Avtoreferencialnost kot
avto-psihoanaliza: filmski režiser kot paradigma nevrotika

5) Sokurov- Russian Ark- modernizem personalne perspektive očesa kamere
ali postmoderni kratki stik (vstop ekstradiegetske prezence), ki
zamaje realnost filmske naracije? (po Genettu)

6) Fellinijev 8 1/2- avtorefleksija kognitivne in vizualne, ali tudi
ideološke režije pogleda? (Castti-Chio)?

7) Funkcija avtoreferencialnosti v vsakem izmed omenjenih filmov (tudi
kje drugje)- radikalna demontaža filmske naracije ali sredstvo
uveljavitve nove avtorske perspektive?

8) Odnos med filmsko avtoreferencialnostjo in avtorefencilanostjo pri drugih umetnostih

9) Diferenca med modernisticno in postmodernistično avtoreferencialnostjo: Godard vs Lynch

10) Avtoreferencialnost v službi izrekanja Resnice na filmu

Predlagana literatura:

Arsenjuk, Luka: Prava filmska teorija morda še ne obstaja. Intervju s
Fredericom Jamesonom. Ekran 4-5/2006, str. 52-54.

Jameson, Frederic: Postmodernizem. Ljubljana: Problemi-Razprave, 1992, str. 5-68, 135-156.

Genette, Gerard: Figure 3. Torino: Giulio Einaudi editore, 2006, str. 275-285.

Lodge, David: The Modes of Modern Writing. London: Edward Arnold,
1989, str. 239-244.

Slike s predavanja Katje Čičigoj

2009-05-27T03:39:00.001-07:00

Nina Cvar, koordinatorka dejavnosti

Katja Čičigoj

2009-05-13T03:34:00.000-07:00

26.5.2009, YHD, 18h, Katja Čičigoj

Ali lahko na robu molka prisluhnemo fantomskim glasovom? Učinek avtoreferencialnosti na status reprezentirane realnosti v filmu Our Beloved Month of August

»Film je 24 laži na sekundo v službi resnice, ali v službi poskusa iskanja resnice,« večkrat pravi Michael Haneke v svojih intervjujih; »Polovična resnica je slabša kot laž,« pa zatrjuje Pepe Davidu Holzmanu v filmu David Holzman's Diary (1967, Jim McBride), ki je prepričan, da bo s snemanjem svojega življenja našel resnico, ki se po Godardu vpiše v film »24-krat na sekundo.« Toda ko se film zave svoje lažnive narave in jo pred nami razgali, ali lahko še verjamemo njegovemu samorazumevanju kot poskusu iskanja resnice? Ko film izpostavlja, da ne more več posneti »zvokov, ki so dejansko tam,« kot svoje želje označi režiser v zaključni sceni svojega filma Our Beloved Month of August, (Aquele Querido Mês de Agosto, 2008, Miguel Gomes), temveč lahko le sledi tonskemu mojstru v snemanju »fantomskih glasov,« tistega, kar si sam »želi, da bi slišal«- ali jim lahko prisluhnemo tudi gledalci, ko nas avtoreferencialni film kot samodeklarirana laž oz. ozaveščena produkcija zgolj-fantomskih glasov pripelje na rob molka?

Namen predavanja je s pomočjo analize funkcije filma kot jezikovnega sporočila (Casetti-Chio) ter naratološke analize metalepsis, mešanja pripovednih ravni filma (po Genettu), analizirati učinek kratkih stikov (po Lodgeu) med domnevno realnostjo in fiktivno filmsko naracijo za reprezentacijo te realnosti, zlasti v sodobnem filmu na primeru Gomesovega Aquele Querido Mês de Agosto. Ali film danes morda prav z avtorefleksijo lastnih fiktivnih postopkov postane refleksija družbene realnosti, po Jamesonu pojmovana »kartografija stvarnosti?« Je pristna podoba nekega kraja in časa zgolj podoba o nastanku te podobe, ali postane tudi ta zgolj fiktivna, ko je vključena v filmsko naracijo?

KLIK ZA POSLUŠANJE PREDAVANJA!

Literatura:

Arsenjuk, Luka: Prava filmska teorija morda še ne obstaja. Intervju s
Fredericom Jamesonom. Ekran 4-5/2006, str. 52-54.

Jameson, Frederic: Postmodernizem. Ljubljana: Problemi-Razprave, 1992, str. 5-68, 135-156.

Genette, Gerard: Figure 3. Torino: Giulio Einaudi editore, 2006, str. 275-285.

Lodge, David: The Modes of Modern Writing. London: Edward Arnold,
1989, str. 239-244.

Katja Čičigoj, študentka filozofije in primerjalne književnosti, strastna konzumentka filmov, gledališča in sodobnih scenskih umetnosti. Z njimi se bolj poglobljeno seznanja prek delavnic Slovenske Kinoteke, Maskinega seminarja sodobnih scenskih umetnosti, Glejeve Šole ustvarjalne kritike in Preglejevega laboratorija dramskega pisanja. Katja Čičigoj objavlja v naslednjih medijih: Kinotečnik, spletni časopis festivala Animateka, Bajta.org, Gledališki listi gledališča Glej, Dramočlen (bilten Tedna Slovenske drame), Dramosled (bilten Festivala dramske pisave), Sigledal.org, spletni časopis festivala Mesto Žensk.

Kdo in kdaj

2009-05-12T16:39:00.000-07:00

Škratova filmska mala šola bo potekala v dveh delih. Prvi del se bo pričel 26.5.2009, s predavanjem Katje Čičigoj, zaključil pa se bo 30.6.2009, s predavanjem Barbare Drole. Vmes se boste lahko družili še z Maticem Majcnom in Rokom Govednikom. Po poletnih počitnicah vnovičen štart male šole, in sicer z Urško Jež in Nino Cvar.

Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci, Metelkova mesto), ki nam ga je v uporabo prijazno posodil YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predavanja se bodo vedno pričela ob 18 uri.

URNIK

26. 5. 2009, 18h, YHD, Katja Čičigoj - Ali lahko na robu molka prisluhnemo fantomskim glasovom? Učinek avtoreferencialnosti na status reprezentirane realnosti v filmu Our Beloved Month of August

2. 6. 2009, 18h, YHD, Matic Majcen - Gledati skozi oči Drugega: antropocentričnost podobe in primer filma Nomadi neba

16. 6. 2009, 18h, YHD, Rok Govednik - Tok misli v filmu: David Lynch

30. 6. 2009, 18h, YHD, Barbara Drole - Psihoanaliza in umetnost/psihoanalitični pristopi k umetnosti in filmu

6. 10. 2009, 18h, YHD, Urška Jež - Izzivi in pasti kulturnih projektov na filmskem področju: primer Škratova filmska mala šola

20.10.2009, 18h, YHD, Nina Cvar - Podoba misli Badiou-Vertov: analiza Vertovovega filma Mož s kamero skozi Badioujevo 20. stoletje in Nancyjevo evidenco filma

Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci, Metelkova mesto), ki nam ga je v uporabo prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predavanja se bodo vedno pričela ob 18 uri. Udeležba je brezplačna.

Kako

2009-05-12T16:38:00.001-07:00

Škratova filmska mala šola bo udeležencem s prepletom teoretičnega in praktičnega vidika skozi predavanja in delavnice predstavila različna raziskovalna področja oziroma analitične pristope k razumevanja filma. Z ogledom izsekov ilustrativno izbranih filmov na javnih predavanjih, srečevanji in z učenjem pisanja o filmu, ki bo med drugim potekalo tudi preko elektronske korespondence in spletne skupnosti na za to posebej pripravljenem blogu, bo udeležencem dana možnost razvijanja lastnega, kreativno-kritičnega razumevanja in delovanja na pričujočem polju.

Prepričani smo, da lahko z vsebinsko raznolikimi predavanji, upoštevajoč širok nabor različnih teoretskih šol, in z nekaterimi temeljnimi didaktičnimi pristopi k osvetljevanju filma (predavanja, izmenjava mnenj, učenje pisanja o filmu in priprava projektov na področju filma) smiselno zaobjamemo kompleksnost in pestrost filmskega medija.

1. dejavnost udeležencem omogoča brezplačen dostop do teoretskih kot tudi praktično pogojenih znanj ter tako ponudi orodja za kritična branja filmskih tekstov kot tudi spodbudo za nadaljnji razvoj lastne filmske misli,

2. udeleženci bodo s pisanjem o filmu in objavo prispelih tekstov o filmu na blogu razvijali kritiške veščine različnih žanrov,

3. s predhodno objavljenimi predavateljskimi izhodišči in izseki iz literature,ki jih bodo predlagali predavatelji, bo udeležencem omogočen tudi individualni študij izbranih tematik, ki pa ga bo moč še dodatno poglobiti z avdio posnetki vseh predavanj, ki bodo na voljo na blogu tudi za vse tiste, ki boste predavanja in delavnice zamudili,

4. z rednimi srečevanji in spletno korespondenco bo vzpostavljen prostor druženja, srečevanja, refleksije in izmenjave mnenj za vse tiste, ki jih film, pisanje o filmu in delovanje na filmskem področju resneje zanima,

5. predvsem pa si želimo, da bi udeleženci še bolj vzljubili čarobni svet filma in se v njem gibali čim bolj suvereno.

Vsa predavanja so brezplačna.
Dejavnost izvajamo v organizaciji Kulturno umetniškega društva Anarhiv.
Dejavnost sta finančno podprla Urad RS za mladino in Urad za mladino MOL.
Dejavnost izvajamo s pomočjo YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa in KUD Mreža.

Koordinatorka dejavnosti je Nina Cvar(e-mail).

Nina je sodelavka kulturne redakcije Radia Študent, bila je aktivna članica uredniške ekipe spletnega kulturološkega časopisa Lokolom, svoje prispevke bo objavila v revijah Dialogi in Agregat. S Titom Podobnikom razvija spletni projekt Fimuthe.

Stran ureja: Tit Podobnik.
Vodja dejavnosti KUD Anarhiv: Mateja Zobarič

Kaj

2009-05-12T16:34:00.000-07:00

Škratova filmska mala šola je serija predavanj o različnih diskurzih in teoretskih pristopih na področju filma, namenjenih vsem tistim, ki bi radi razširili znanje, predvsem pa izostrili svoj pogled na gibljive slike. V okviru dejavnosti, ki smo jo razvili iz potrebe po nadgradnji teoretičnih in praktičnih znanj na formalni ravni še vedno relativno zapostavljenega področja, bodo udeleženci lahko preko multimedijskih predavanj in delavnice pisanja o filmu poglabljali izkušnje in znanja, predvsem pa razvijali sebi lastne prakse ravnanja s filmom. S to novo dejavnostjo želimo zapolniti vrzel, ki zeva na področju resnejše, sicer pretežno teoretsko usmerjene obravnave filma. Vsled tega bomo s šestimi predavanji in delavnicami poskušali osvetliti različne pristope k filmu. Pri tem bomo dali prednost mladim, že uveljavljenim predavateljem, ki so na tak ali drugačen način povezani s svetom filma in so se v njem s svojim delovanjem že izkazali.

Vsa predavanja se bodo zvrstila v Klubu SOT 24,5 (stavba Lovci, Metelkova mesto), ki nam ga je v uporabo prijazno posodilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Predavanja se bodo vedno pričela ob 18 uri. Udeležba je brezplačna.